Bela krajina je ena izmed tistih slovenskih pokrajin, ki jih preprosto morate obiskati.

Pokrajina na jugovzhodu Slovenije je nedvomno drugačna od drugih pokrajin – domačini pravijo, da živijo v raju. Na zelo majhnem geografskem območju imajo vse, kar si Američani lahko samo želijo – 1 goro (Mirna gora, 1047mnm), smučišče Bela (nad Črmošnjicami), gričevja zasajena z vinsko trto, prepredena z vinskimi cestami, gozdove, kjer gobarijo in hodijo na lov ter ravninski – poljedelski del, ki se na koncu zaključi z najdaljšo slovensko obalo ob reki Kolpi.

 

Bela krajina, kot jo vidi Aleksander Potočnik, http://www.ajp.cool

 

Gorjanci na severni strani in Kočevski rog na zahodni, so naravna pregrada, ki loči to pokrajino od ostale Slovenije. In ravno na tem področju prehaja celinsko podnebje v mediteranskega. To pomeni, da vam bo poleti v Beli krajini zelo vroče – temperatura v senci tudi do 40°C, pozimi pa vas bo zeblo (do -20°C), če se ne skrijete kam na toplo. Ko pa pride hladna fronta iz smeri Gorskega Kotarja, pa to pokrajino prekrije sneg, pri čemer ostala Slovenija lahko ostaja zelena.

 

 

Za Belo krajino je značilna izjemna kulturna raznolikost, katero so izoblikovala stoletna mešanja in vplivi različnih narodov ter kultur. Tako lahko danes v Beli krajini najdemo kar tri veroizpovedi ter avtohtone pripadnike petih etničnih skupin. Ta raznolikost se kaže tako v jeziku, jedeh, tradicionalnih oblačilih, folklori, kot tudi v stavbni dediščini.

Obiščite stara mestna jedra Črnomlja, Metlike in Semiča. Vsako je različno in vsako pripoveduje svojo zgodbo. Zapletite se v pogovor z domačini in prisluhnite njihovi govorici. Presenečeni boste, kako različna narečja govorijo na razdalji manjši od 15 km.

In ko ste že tam, naj vas pot zanese tudi v katerega izmed muzejev ali galerij. Tako boste v Črnomlju, v mestnem jedru lahko obiskali Mestno muzejsko zbirko Črnomelj, ki se nahaja v rojstni hiši Mirana Jarca, Primožičevo hišo – hišo belokranjskih rokodelcev, cerkev Sv. Duha, Pastoralni center in mini galerijo Belokranjsko izročilo.

V Belokranjskem muzeju v Metliki, ki domuje na metliškem gradu, je predstavljena zgodba Bele krajine od prazgodovine do časa po drugi svetovni vojni. V neposredni bližini gradu se nahaja tudi slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča.

V samem središču Semiča pa svoja vrata odpira krajevna muzejska zbirka Semič.

Izjemno zanimiva je tudi tradicionalna hiša srbskega prebivalstva južne Bele krajine Šokčev dvor v Žuničih, ki je tudi vstopno-izstopna točka Krajinskega parka Kolpa ter tri romarske cerkvice znotraj istega obzidja – Tri fare v Rosalnicah pri Metliki.

Belo krajino lahko odkrivate

  • peš – imajo 18 označenih pohodniških poti, opisanih v Zemljevidu pohodniških poti Bele krajine;
  • s kolesom – lahko se odločite za lažje kolesarjenje po osrednji Beli krajini, srednje težke ture po gričevju in vinorodnih hribih ali za bolj zahtevno kolesarjenje na Mirno goro, Smuk, Gorjance ali v smeri Starega trga ob Kolpi;
  • z jadralnim padalom ali zmajem – na Smuku nad Semičem (546mnm) je vzletišče jadralnih padalcev in zmajarjev, ki privablja ljubitelje tega športa iz cele Slovenije in od drugod;
  • z avtom ali motorjem – če si želite v najkrajšem času videti čim več;
  • ali kar z vožnjo po rekah – reka Kolpa je ena izmed najčistejših in najtoplejših rek v Sloveniji. Poleg kopanja in ležernega ležanja na njenih bregovih, ponuja tudi čolnarjenje s kajaki, kanuji ali rafti ter ribolov.

Bela krajina vas vabi na nepozabno doživetje, prijeten oddih, razvajanje, ki ga lahko prilagodite svojim željam.

 

Bela krajina skozi oči popotnice Barbare